Kljub temu, da je za lep slovenski jezik potrebno uporabljati izraz tlak, večina ljudi (vsaj pogovorno) uporablja izraz pritisk, saj je ta veliko bolj razumljiv. Zakaj? Ker govorimo o sili, ki deluje na površino – na primer o sili zraka, ki pritiska na kvadratni centimeter tal.
Večina tistih, ki se s tlakom ukvarjajo profesionalno, sicer s samimi izrazi nima težav, je pa uporaba starega izraza pritisk veliko bolj praktična, kadar želimo nekomu razložiti sam koncept tlaka. Če vzamemo za primer jeklenko, v kateri je shranjen plin, lahko tako vsakdo razume, da je ta pod pritiskom. Zakaj? Ker je plin v njej stisnjen. Tlak v jeklenki je višji, ker gre za pritisk stisnjenega plina na stene jeklenke. Plin je stisnjen, torej govorimo o pritisku – je pa seveda res, da gre v tem primeru le za ilustrativen primer, ki je precej nazoren, sicer pa o tlaku govorimo ravno tako v primeru, ko je plina ne zapiramo v jeklenko: o zračnem pritisku, njegovem naraščanju in padanju govorimo tudi sicer, saj zrak s svojo silo vedno deluje na tla, enako pa lahko govorimo tudi o sili vode, ki deluje na primer na podmornico.